V oddaji Studio ob 17h je potekalo soočenje o noveli zakona o vladi. Uvodno besedo je dobil minister za infrastrukturo Bojan Kumer, ki je predstavil stališče vlade, v soočenju pa ni sodeloval, saj vlada ni organizator referendumske kampanje.
Minister Bojan Kumer: “Popolnoma napačne trditve se pojavljajo v javnosti, češ da je število ministrstev pogojeno z velikostjo države ali da je velikost državnega aparata odvisna od števila ministrstev. Ravno obratno. Ker smo zelo bogato nastavili koalicijsko pogodbo in program, smo se želeli temu primerno tudi organizirati. Vlada, katere struktura je bila postavljena deset ali več let nazaj, ne odgovarja več današnjim časom. Imamo krize, imamo draginje, imamo izzive sodobnega časa in temu primerno se podjetja organizirajo vsakih nekaj let. Tudi vlada se mora temu primerno organizirati. Reorganiziramo ministrstva tako, da dobimo tri nova ministrstva, vsi trije ministri pa so danes že zaposleni in delajo v vladi.
Ponekod po vsakih volitvah reogranizirajo državo. Gredo v korak s časom, Slovenija pa tega v preteklosti ni počela. Pri naslavljanju podnebne krize Slovenija zaostaja. Imamo daleč najslabše podnebne cilje, pa smo si jih zastavili že leta 2008 ali 2009. Potrebujemo celostno organizirano ministrstvo, ki bo potegnilo podnebene politike skupaj, zato da jih bomo lahko v enem resorju obravnavali celostno, učinkovito in v dobro državljanov in naše ljube Slovenije.
Popolnoma napačen je vtis, da manj ministrstev pomeni boljšo učinkovitost. Ta ministrstva so velika, okorna in državni aparat ni agilen. Agilnost pa je v sodobni podjetniški kulturi prisotna že nekaj let, zato moramo tak narediti tudi državni aparat. V to nas silijo tudi okoliščine, saj se je februarja letos zgodila ruska agresija na Ukrajino in moramo agilno naslavljati energetske, okoljske in podnebne izzive, a danes tega resorja nimamo. Slovenska vlada ni organizirana tako, da bi se soočala z izzivi, ki prihajajo iz Evrope in sveta.
Slovenska vlada je bila pogosto le sledilec evropskih politik. Danes smo še posebej na področju energetike zelo agilni. Tak je predsednik vlade, ki pričakuje tudi od ministrov, da bodo sledili novim trendom. Marsikatera evropska država ima politike, ki so povezane s podnebjem, v enem resorju, ker to pomeni, da imajo odgovornega človeka, ki jih lahko celostno naslavlja. Ko bomo tak resor imeli, sem prepričan, da ga ne bomo več razdruževali, ker bo čas pokazal, da smo to potrebovali. Če bi te spremembe sprejeli dva mandata nazaj, bi danes imeli bistveno drugačno državno politiko in ravno zato je ključ v spremembah, ki nam bodo omogočile, da bomo hitrejši in učinkovitejši pri doseganju ciljev. Pri tem zdaj Slovenija zaostaja. Tudi stanovanjske politike so razkropljene po treh resorjih. Vse to hromi državni aparat.
Državljane, ki so se že 24. aprila odločili, da želijo vitko in agilno vlado, prosim, da nam omogočijo, da se lahko tako tudi organiziramo. Zaradi nagajanja bomo izgubljali čas še do februarja, verjamem pa, da bomo po tem ta zaostanek nadoknadili. Dokazali bomo, da smo imeli prav in veselim se, da bomo lahko končno politike naslavljali celostno. Verjamem, da bomo na referendumu uspeli in da bomo lahko končno oblikovali sodobno organizirano vlado.”
V prvem delu oddaje so predstavniki koalicijskih strank predstavili stališča:
Sanja Ajanović Hovnik, Gibanje Svoboda: “V Svobodi podpirano zakon o vladi, saj ustrezno naslavlja prioritete, ki smo si jih zadali v našem programu, s katerim smo šli na volitve, in jih kasneje tudi zapisali v koalicijski pogodbi. Učinkovitost vlade se bo merila zgolj po tem, kako učinkovito smo uresničili svoje obljube in kako smo uresničili razvojne prioritete, ki si jih je ta vlada zadala. Ali smo torej dejansko poskrbeli za dostojno starost in mladost, ali smo poskrbeli za stanovanja, ali smo uresničili zeleni prehod in kaj smo naredili na energetski samooskrbi ter kaj na razvoju države kot takem.”
Luka Mesec, Levica: “Čas je, da Slovenija vstopi v 21. stoletje. Zakon o vladi smo pripravili na podlagi reformno-programskih prioritet koalicije. Napisan je tako, da v ospredje postavlja tiste politike, ki so bile 30 let zapostavljene. Stanovanjsko politiko bomo iz zaprašenega kletnega prostora ministrstva za okolje postavili kot eno od prioritet vlade, da zgradimo 20.000 stanovanj. Podnebna politika, ki je bila v preteklosti nek nebodigatreba in se z njo ni nihče ukvarjal, bo postala vodilo ključnega ministrstva. Tudi digitalizacija, ki se je nismo nikoli zares lotili, bo dobila svoje ministrstvo. Gre zato, da lahko vlada izpolni svoj mandat pri teh ključnih politikah.”
dr. Sebastjan Zbičajnik, Socialni demokrati: “Socialni demokrati podpiramo zakon o vladi. Ministrstva za solidarno prihodnost, digitalizacijo in podnebje so potrebna, saj je treba izzive prihodnosti začeti reševati takoj, tukaj in zdaj. Naša koalicija, ki so jo volivke in volivci izbrali aprila, ne želi, da bi bila Slovenija še naprej velika zamudnica pri določenih vprašanjih na omenjenih področjih. S ciljem delovanja za dobrobit vseh, jih želimo čim prej uvesti in postaviti Slovenijo v sedanjost in v prihodnost.”
V odzivih na nekatere teze sogovornikov, so predstavniki koalicijskih strank še poudarili:
Sanja Ajanović Hovnik: “Tudi v podjetništvu pomeni reorganizacija novo sistemizacijo, ne le krčenje, zato poudarjamo, da gre za novo sistemizacijo, s katero vlada določa svojo organiziranost na način, da bo lahko najbolj učinkovito izpeljala svoj program dela. Ko pa govorimo o stroških, je treba poudariti, da nas bo stal predvsem referendum – 6 milijonov evrov. Kot zbiratelji podpisov za referendum, bi jih lahko vložili pravočasno, da bi ga izpeljali skupaj z drugim krogom predsedniških volitev.”
Luka Mesec: ”Število ministrstev nima nobene zveze z vitkostjo države. Švedska ima na primer 23 ministrstev. Ko sem kolegici ministrici na srečanju EU povedal, da sem minister za družinsko politiko, za socialno državo, invalide, dolgotrajno oskrbo, trg dela, pravice iz dela in enake možnosti, je začudeno odgovorila, da so to v vsaki normalni državi področja treh ministrstev. Zdaj pa bi tem področjem dodali še stanovanjsko politiko in ekonomsko demokracijo. Zato stojim za tem zakonom, saj bomo vse te zadeve lahko izvedli pod pogojem, če se bosta z njimi ukvarjala vsaj dva ministra.”
Sebastjan Zbičajnik: “Britanska vlada, ki je delovala po principu zmanjševanja in odpuščanja, je morala zelo kmalu oditi. Najpomembneje je, da vlada učinkovito naslavlja izzive sedanjosti in prihodnosti ter da deluje v dobrobit vseh državljanov.”
Sanja Ajanović Hovnik: “Absolutna rekorderka po prehajanju zaposlitev na zaupanje v zaposlitve za nedoločen čas je bila predhodna vlada, pa se ni obremenjevala s stroški. Naša vlada je poudarila, da se bodo ministrstva organizirala iz že obstoječih ministrstev in obstoječih javnih uslužbencev. Iz tega naslova se državna uprava ne bo povečala niti za enega uslužbenca. Prejšnja vlada pa je v dveh letih ustanovila en organ v sestavi ministrstva in štiri vladne službe. Naredili so obvod.”
Luka Mesec: “Prejšnja vlada je zaposlila 512 novih javnih uslužbencev, po volitvah pa je 79 javnim uslužbencem spremenila zaposlitev na zaupanje za določen čas v zaposlitve za nedoločen čas. To je nehigienično in v nasprotju z vsem, kar danes trdi opozicija.”
Sebastjan Zbičajnik: “Vsaka vlada ima pravico, da določi, kako bo delovala in koliko ministrstev bo imela. Zazrti smo v prihodnost, ki zahteva da se prilagodimo določenim področjem in zanje ustanovimo ministrstva, ki bodo lahko učinkovito delovala.”
Luka Mesec: “Nobene evropske države ni, v kateri bi opozicija dala organiziranost vlade na referendum. Vlada si spiše koalicijsko pogodbo in določi , kako bo organizirana, saj je za to dobila tudi mandat na volitvah. Da dajete organiziranost vlade na referendum, pa pomeni, da hoče opozicija diktirati vladi, kako naj bo organizirana. Imamo mandat ljudstva, da si zastavimo cilje in čez štiri leta nas bodo presojali, ali smo te cilje tudi dosegli.”
Sanja Ajanović Hovnik: “Politiki moramo biti tisti, ki bomo aktivno kreirali politike tudi na operativni ravni in zato moramo imeti možnost, da to počnemo na način, za katerega ocenimo, da je najbolj učinkovit. Samo na tak način bomo lahko tudi odgovorni politiki.”
Luka Mesec: “O ekonomski kondiciji Slovenije se lahko prepričate, če vprašate podjetja. Skoraj vsakemu primanjkuje kadrov. In ko govorimo o tem, kaj je vlada v tem času naredila, poglejte položnice za elektriko in preverite, ali so višje ali nižje, kot so bile lani. Ekonomska demokracija povečuje ekonomsko svobodo. Prvo podjetje, ki je zainteresirano za model, ki ga razvijamo, je eno najuspešnejših slovenskih podjetij Dewesoft. Zame je vključevanje zaposlenih v lastniško strukturo podjetja eden od ključnih načinov, kako bodo lahko slovenska podjetja obdržala kompetenten kader v prihodnosti in način preprečevanja odliva mladih v tujino. Da to razvijemo, pa na referendumu potrebujemo glasove ZA volivk in volivcev.”
Sebastjan Zbičajnik: “Želim si, da bi vlada lahko začela z delom tako, kot si je zamislila in seveda v dobrobit državljank in državljanov.”
