Ljudje so odločili in na referendumih, to je sedaj že jasno, potrdili vse tri zakone vladne koalicije. Izide referenduma so v volilnem štabu komentirali predsednik Gibanja Svoboda dr. Robert Golob, podpredsednica Gibanja Svoboda mag. Urška Klakočar Zupančič in ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.

Dr. Robert Golob se je zahvalil volivkam in volivcem: »Velika hvala volivkam in volivcem, da so referendum vzeli zares in se ga udeležili. Dali so jasno sporočilo, da politika na nobeni strani ni izvoljena, da ovira, ampak da dela v korist ljudi. To sporočilo je bilo jasno in glasno. Ne samo z udležbo, tudi s prepričljivo večino so ljudje sporočili, naj se nehajo hecati, ampak začnejo delati. Danes so ljudje aprilskemu poražencu spet povedali, da je poražen.«

Ta referendum je za politiko prinesel dve pomembni sporočili, je prepričan dr. Robert Golob: »Politika je spoznala, da se z referendumi ni za igrati in niso orodje za izživljanje političnih frustracij. Referendum je najvišje orodje demokracije. Prav tako so ljudje z glasovanjem jasno povedali, kaj si mislijo o pobudnikih referendumov. Pričakujem, da bodo pobudniki referendumov to sporočilo ponižno sprejeli in pustili, da se volja ljudstva udejani.«

Predsednik Gibanja Svoboda je komentiral tudi zakon o RTV, ki je dobil največjo podporo ljudi: »Spremembe na RTV ne bo čez noč. Pričakujem, da bomo čez dva meseca zopet imeli javno RTV, ki so jo volivci danes osvobodili politike. In bodo novinarji in ostali zaposleni lahko opravljali svoje poslanstvo transparentnega in objektivnega informiranja javnosti.«

Urška Klakočar Zupančič se je zahvalila volivkam in volivcem, da so vnovič potrdili rezultat aprilskih volitev: »Vesela sem, da so se ljudje izrekli za demokracijo in svobodo. Zahvaljujem se državljankam in državljanom za svobodno in zdravo Slovenijo.«

Sanja Ajanović Hovnik je poudarila, da je Gibanje Svoboda organiziralo dobro in kakovostno kampanjo: »Smo ekipa, držimo skupaj in verjamemo v to, kar delamo. Volilna udeležba kaže, da ljudstvo zaupa vladi in ne pada več na manevre SDS.«

Predsednik Gibanja Svoboda dr. Robert Golob, predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon in koordinator Levice Luka Mesec so na novinarski konferenci ob zaključku referendumske kampanje 3xZA!  pojasnili, zakaj glasovati na nedeljskem referendumu glasovati 3xZA in ljudi pozvali k množični udeležbi.

Dr. Robert Golob je poudaril, da bo zmaga na referendumu demokratično izvoljeni vladi omogočila lažje delo. Zmaga pa je po njegovih besedah nujna: »Tako bomo končno osvobodili RTV kadrov stranke SDS, naši ljudje in starostniki bodo dobili oskrbo tudi na domu in supervolilno leto bomo zaključili s sporočilom, da želimo svobodno demokratično oblast, ki ljudi ne bo utrujala s svojimi političnimi preigravanji, ampak bo usmerjena v prihodnost. Tisto prihodnost, ki ste jo potrdili 24. aprila in je od takrat naprej v vaši službi.«

Ljudi je pozval k množični udeležbi: »Če bomo na tem referendumu res množično glasovali, bo to jasno sporočilo opoziciji, da z referendumi ne morejo zaustavljati našega dela kar tako, ampak da je referendum orodje demokracije za odločanje o najpomembnejših družbenih vprašanjih. Verjamem in sem optimist, da se ljudje zavedajo pomembnosti tega referenduma in se ga bodo udeležili. Če izgubimo, bo RTV uničen, v domovih za starejše bo kaos. Ljudje bodo začeli izgubljati pravice, ki jih že imajo. Posledice za vlado ne bodo velike, posledice bodo velike za ljudi in medijski prostor.«

Tudi Tanja Fajon je ljudi pozvala na referendum, na katerem naj glasujejo 3xZA: »ZA demokracijo, ZA solidarnost in ZA napredno družbo. ZA to, da RTV postane javni servis brez politike in bo res servis v rokah ljudi in novinarjev ter urednikov. To je temelj demokratične družbe. ZA zakon o vladi, da bomo lahko delali spremembe stanovanjske politike, ZA boj proti podnebni krizi, ZA mlade. Da bomo lahko delali za tisto, kar smo obljubili, za napredno družbo. ZA zakon o dolgotrajni oskrbi, da zagotovimo medgeneracijsko solidarnost in varno starost. ZA solidarnost.«

Luka Mesec je naštel tri razloge, zakaj na referendumih glasovati 3xZA: »Prvi razlog – ker smo se s koalicijskimi ministri in poslanci po Ljubljani sprehodili peš. Nismo postavili ograje in »robokopov«, Ljubljana ne izgleda kot vojno središče, kot smo bili navajeni pod prejšnjo vlado. Naš sprehod lepo kaže, kako drugačna je Slovenija postala v pol leta, odkar imamo novo vlado. Drugi razlog – SDS je z referendumi skušala pokazati, da smo nesposobni. Kljub temu smo v pol leta premagali marsikatero krizo. Slovenija je ena redkih držav, ki je prelomila inflacijo. Navznoter in navzven kažemo sposobnost in kompetentnost. Bodite ZA, da lahko naše delo nadaljujemo. Tretji razlog – stanje smo umirili, sedaj potrebujemo novo družbeno pogodbo in zanjo potrebujemo vaš mandat. Da lahko zgradimo dvajset tisoč novih stanovanj, da lahko postavimo podnebno politiko in varovanje naravnih virov. Da lahko Slovenija obrne nov list in se bomo zbudili v drugačni družbi. Zato 3xZA!«

Članice in člani delovne skupine za medije v Evropskem parlamentu, med katerimi je tudi evropska poslanka Svobode Irena Joveva, so generalnemu direktorju RTV Slovenija Andreju Grahu Whatmoughu in direktorju Televizije Slovenija Urošu Urbaniji poslali pismo.

V pismu so izrazili »globoko zaskrbljenost zaradi nenehnega slabšanja delovnih razmer novinark in novinarjev, obsežnih sprememb in odpovedi informativnega programa, kadrovskih menjav ter sprememb pri zadolžitvah novinark in novinarjev, pa tudi zaradi splošnega poslabšanja medijske svobode in uredniške neodvisnosti na sicer ugledni ter verodostojni javni radioteleviziji – RTV Slovenija«.

Spomnili so ju na lani decembra v Evropskem parlamentu sprejeto resolucijo, s katero so pozvali k prenehanju vseh političnih vmešavanj in pritiskov na uredniško politiko javne RTV ter k varovanju neodvisnosti javne radiotelevizije. A od takrat so se razmere na slovenski javni radioteleviziji samo še poslabšale, o čemer priča tudi še vedno trajajoča stavka zaposlenih.

»Zato vas odločno spodbujamo, da razmislite o vašem trenutnem pristopu, se vzdržite sprememb pri zadolžitvah novinarjev, neutemeljenega kaznovanja ali groženj novinarjem s pisnimi opozorili pred prenehanjem zaposlitve ter razveljavite vaše programske spremembe in odpovedi priljubljenih ter pomembnih informativnih oddaj za javnost,« so pozvali generalnega direktorja RTV Slovenija in Televizije Slovenija.

Vnovič pa so ju pozvali tudi k iskanju primerne rešitve za zaposlene na javni RTV, da lahko znova nadaljujejo s svojim kritičnim, politično nepristranskim poročanjem v interesu javnosti: »Medijsko svobodo nenehno ogrožajo sile, ki skušajo spodkopati uredniško neodvisnost in avtonomijo javnih medijev. Pluralnost mnenj je pomembna, vendar pa ta ne bi smela služiti kot pretveza za uničevanje strokovnosti in ugleda javne RTV.«

Naša vlada je vlada za reševanje izzivov sedanjosti in prihodnosti in ne vlada za ukvarjanje s preteklostjo.

Koalicijska pogodba obsega pet glavnih tematskih področij, ki so povezana z boljšo prihodnostjo, katero si, z vašo podporo izraženo na aprilskih volitvah, prizadevamo zagotoviti vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije.

To so: skupnost; medgeneracijsko zavezništvo; vzgoja, izobraževanje, visoko šolstvo, znanost in šport; zeleni preboj; zdravje.

Vse to so področja, ki v današnjih nepredvidljivih časih naslavljajo resne izzive, s katerimi se soočamo že danes, še bolj pa izzive, ki so pred vsemi nami.

Kako se soočiti s podnebnimi spremembami, katerih posledice na lastni koži že občutimo v Sloveniji? Kako na pravičen in solidaren način razdeliti bremena in koristi med vse prebivalke in prebivalce? Kako zagotoviti, da bo čim več ljudi pridobilo vrhunsko znanje in potem z njim prispevalo k reševanju izzivov prihodnosti, boljšemu življenju in dobrobiti vseh nas?

Vse to je zgolj majhen del izzivov, ki jih naslavlja nova organiziranost vlade, katere predsednik in ministri smo ob imenovanju v Državnem zboru prisegli, da bomo »z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije«.

Podobna organiziranost vlad, ki se učinkoviteje spopadajo z izzivi prihodnosti, obstaja v tujini že dolgo časa. Evropska komisija je, na primer, že leta 2010 dobila resor in komisarja za podnebje, mnogo evropskih vlad ima vrsto let ministrstva za podnebne spremembe.

Tudi ena najpomembnejših vrednot naše koalicije, vlade ter državljank in državljanov, ki ste na aprilskih volitvah glasovali zanjo, to je “SOLIDARNOST”, je v mnogih evropskih vladah v imenih ministrstev, katerih poslanstvo je uresničiti solidarnost v družbi.

V naši vladi je predvideno Ministrstvo za solidarno prihodnost, katerega poslanstvo bo gradnja dostopnih stanovanj za mlade, zagotovitev dolgoročne oskrbe starejših in s tem dostojne starosti vsem, ki so v življenju s svojim delom tako veliko prispevali k slovenski družbi. Ob tem se lahko vsi skupaj vprašamo, le kdo je lahko proti “solidarni prihodnosti”?

Naj omenim še novo Ministrstvo za digitalizacijo. Slovenija je tovrstno ministrstvo, pod imenom Ministrstvo za informacijsko družbo, med letoma 2000 in 2004 že imela, toda ravno največja opozicijska stranka, ki stoji za predlagatelji referenduma, je leta 2004 ministrstvo ukinila in s tem na žalost zavrla ustrezen digitalen razvoj Slovenije za mnogo let.

Predlagatelji referenduma navajajo tudi, da bodo z ustanovitvijo novih ministrstev nastali dodatni stroški in bremena, da večje število ministrstev prinaša večjo zmedo in slabšo učinkovitost delovanja vlade ter da bo Slovenija rekorder po številu ministrstev v Evropski uniji.

Ničesar od navedenega ne drži!

Prvič, nova ministrstva za naslavljanje izzivov prihodnosti bodo oblikovana iz že danes zaposlenih javnih uslužbencev v sedanjih ministrstvih, prostori bodo v obstoječih ministrstvih, minimalno število novih funkcionarjev pa je zgolj minimalni vložek za velike koristi, ki jih boste državljanke in državljani imeli od pravočasnega reševanja izzivov sedanjosti in prihodnosti.

Drugič, uspešnost vlade pri zagotavljanju boljšega življenja za vse ni odvisna od števila ministrstev, temveč od načina organizacije, vodenja in zlasti od ciljev in poslanstva, ki mora biti usklajeno z željami, pričakovanji in življenjskimi cilji ljudi.

In tretjič. Velika večina ljudi ve, da je kvaliteta pomembnejša od kvantitete. Z novim zakonom bo slovenska vlada imela 19 ministrstev, v Evropski uniji pa imajo vsaj tri države več ministrstev, več držav ima medtem enako število ministrstev. Najbolj nazoren primer učinkovite vlade, ki deluje v dobrobit ljudi, je Luksembourg, ki ima trikrat manj prebivalcev kot Slovenija ter najvišji življenjski standard in kakovost življenja v Evropski uniji. Luksemburško vlado ob tem sestavlja 24 ministrstev, ki pa so manjša, bolj odzivna in operativna in lahko tako lažje izpolnjujejo svoje poslanstvo – služenje vsem državljankam in državljanom.

Prav to – služiti vam, imeti učinkovito organiziranost in z njo bolj odzivno reševati izzive sedanjosti in prihodnosti – je tudi cilj naše vlade.

Zato se vnaprej veselim referendumskega dneva, ko boste lahko, drage državljanke in državljani, s svojim glasom še enkrat potrdili, da si želite rešitve najbolj perečih težav v sedanjosti in naslavljanje izzivov prihodnosti, podnebnih sprememb, pomanjkanja stanovanj, dolgotrajne oskrbe starejših, digitalizacije, solidarne prihodnosti in dobrobiti za vse.

Slovenija je zaradi pogostih blokad precejšnja zamudnica glede sodobne organiziranosti vlade, novi zakon o vladi pa bo Slovenijo končno postavil na zemljevid držav, kjer se izvoljene vlade ukvarjajo s sedanjostjo in zlasti s prihodnostjo, ne pa s preteklostjo.

Izzivov 21. stoletja namreč ni mogoče reševati z organiziranostjo vlade po vzoru 20. stoletja.

Zato na referendumu glasujte trikrat ZA!

24. aprila smo se državljanke in državljani odločili, da si želimo drugačno Slovenijo. Drugačno od tiste, kjer so se po glavnem mestu vile meglice solzivca, drugačno od tiste, v kateri je od resničnosti odtujena oblast vladala z neustavnimi odloki in drugačno od tiste, v kateri si je vladajoča stranka skušala podrediti vse neodvisne institucije države, še posebej medije. To so počeli zato, da bi lahko vladali brez omejitev, nad zakoni in mimo ustave.

Nova vlada se je zato takoj lotila odprave krivic, ponovne vzpostavitve socialnega dialoga, ter ponovne vzpostavitve vladavine prava in spoštovanja demokratičnih standardov, pisanih in nepisanih.

Del velikih sprememb na bolje, je tudi novi Zakon o RTV Slovenija. Prav ZA ta zakon moramo glasovati na referendumski nedeljo, če želimo, da bo naša javna RTV Slovenija res neodvisna, kakovostna, strokovna in gledalcem prijazna.

Toda v SDS so pripravljeni uporabiti vse trike, da bi vas prepričali, da naj na RTV vse ostane tako kot je. Da bodo še naprej lahko na vaš račun uresničevali svoje osebne in strankarske interese. Tega ne smemo dovoliti.

In ko vam bodo rekli, da je edini namen sprememb zakona takojšen prevzem organov upravljanja RTV Slovenija in s tem podreditev javnega zavoda RTV Slovenija vladajoči politiki, jim lahko poveste, da to ne drži!

Povejte jim tudi, da v zgodovini RTVSLO tako grobega prevzema, kot ga je izvedla stranka SDS, nismo videli še nikoli. Povejte jim, da boste glasovali za spremembe zakona, saj pomenijo umik politike iz postopkov imenovanja vodilnih struktur RTVS, ukinjajo dvotirnost ter neusklajenost nadzornih organov in zagotavljajo novinarsko avtonomnost.

Če vam bodo rekli, da si vladni koaliciji želijo dodatno politično podrediti RTV, Pod krinko tega pa da si prizadevajo depolitizacijo RTV, kjer ne bo mogoče slišati različnih mnenj, jim nikar ne nasedajte. Sedanji direktor Televizije Slovenija je namreč nekdanji vodja Vladnega urada za komuniciranje, pomembna voditeljska mesta pa zasedajo novinarji strankarskega trobila Nova24TV. Skupaj jim na referendumu povejmo, da tega ne želimo in da podpiramo spremembe zakona, ki bodo tovrstna imenovanja bistveno otežile in ustvarile pogoje za neodvisno in profesionalno delovanje RTV Slovenija.
Bržkone vam bodo rekli tudi, da bi s spremembami zakona ukinili, sodelovanje predstavnikov poslušalcev in gledalcev v organih RTV. To seveda ne drži, saj številna društva in druge nevladne organizacije predstavljajo tudi gledalce in poslušalce, s spremembami zakona se spremeni samo način imenovanja članov organov RTVS, ki izključuje vpliv političnih strank. Prav ta vpliv pa želi SDS očitno obdržati.

Zagotovo vam bodo v svojih poskusih obdržati nadzor nad RTV Slovenija povedali tudi, da predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora, ki pod krinko depolitizacije ukinja Programski in Nadzorni svet.
Pa jim lahko mirne vesti poveste, da noben javni zavod nima dveh nadzornih organov in to z delitvijo pristojnosti, da eden – programski svet – sprejema letni programsko produkcijski načrt, drugi – nadzorni svet – pa finančni načrt.

Namesto sedanjih 40 nadzornikov bo RTV Slovenija bolj učinkovito nadzorovalo 17 članov sveta!

Brez izjeme, še vedno veliko in dovolj. Gre za ukinitev dvotirnosti, racionalizacijo, pocenitev in povečanje učinkovitosti delovanja nadzornega organa. Slovenija ne potrebuje dodatne birokracije. Potrebuje pa pošteno delo. Morda vas bodo skušali prepričati, da se s sprejemom zakon po nujnem postopku onemogoča javnosti sodelovanje pri sprejemanju zakona. Ni res. Nujni postopek je namreč eden od zakonitih postopkov predviden v poslovniku DZ. In stanje na RTV terja nujno ukrepanje, saj bi z daljšim postopkom v DZ bi tvegali popolni prevzem JAVNE RTVS s strani ene politične stranke.

In nenazadnje. Vprašali vas bodo: Kaj ogroža ustavni položaj RTVS in zakaj je glasovanje ZA ta referendum tako pomembno?

Povejte jim, da je stvar preprosta in da ste že 24. aprila povedali, da imate dovolj in da želite drugačno Slovenijo. Na referendum gremo zato, ker delovanje stranke SDS resno ogroža ustavni položaj in javni interes JAVNE RTVSLO.

Referendum je pomemben, da JAVNI RTVSLO ne postane še eno strankarsko propagandno orodje in orožje.

Referendum je pomemben, da jasno in glasno povemo: mi smo za velike spremembe! Čas je za demokracijo. Čas je za pravično Slovenijo.

Drage sodržavljanke, dragi sodržavljani.

Socialni demokrati bomo glasovali za svobodno, neodvisno, strokovno in gledalcem prijazno RTV Slovenija.

Pridružite se nam. Gremo skupaj naprej.

Na kratko o nedeljskem referendumu.

RTV:

v primeru, da obkrožite ZA, bo namesto programskega sveta, v katerem je večina (kar 21 od 29 predstavnikov politike), nastal svet RTV, v katerem bo večina (11 od 19) predstavnikov različnih civilno-družbenih organizacij (upokojenci, invalidi itn).

V primeru glasu PROTI, pa se bo zdajšnja agonija nadaljevala. RTV je prepreden s političnimi boji, ekipe razpadajo, novinarji odhajajo.

Dolgotrajna oskrba:

Glas PROTI bo povzročil velik problem, ker bo s 1.1. uveljavil zakon, ki ga je pripravila prejšnja vlada in ki potrebuje redakcije kar 2/3 členov. Domove za starejše bo treba po hitrem postopku prekvalificirati v “oskrbne” in “negovalne” domove (čeprav ne izpolnjujejo kriterijev za to), sistema ne bo mogoče financirati, ker naj bi ga napajali neobstoječi viri (npr. demografski sklad), in nasploh je zakon neizvedljiv. V tem primeru nam grozi, da bodo oskrbovanci izgubljali pravice, ki jih že imajo, ker se bodo domovi znašli v protipravnem položaju.

Glas ZA to preprečuje in daje vladi možnost, da zakon popravimo, da ga bo moč spraviti v življenje. Predvsem pa, da se namesto z reševanjem sistema pred propadom naslednje leto ukvarjamo s tem, kako ga bomo nadgradili – s pomočjo na domu, negovalnimi bolnišnicami, in zagotovili stabilen vir financiranja.

Zakon o vladi:

Glas ZA bo omogočil reorganizacijo vlade, s katero bomo lahko začeli izvajati podnebno politiko, stanovanjsko politiko, digitalizacijo. Primer: stanovanjsko politiko bomo iz kletnih prostorov MOP, kjer hira že 30 let lahko postavili za eno od temeljnih politik vlade, ki bo skupaj z dolgotrajno oskrbo dobila svoje ministrstvo.

Glas PROTI: bo vlado prisilil, da deluje v okviru organiziratnosti, ki ga je podedovala od prejšnje vlade. Torej brez resne podnebne in stanovanjske politike ali digitalizacije. Predvsem pa se je treba vprašati, zakaj se ne bi vsaka vlada smela organizirati, kakor želi? Zakon o vladi je konec koncev nekakšen “ustanovitveni” akt vlade, v katerem vsaka vlada določi, kakšno razporeditev resorjev potrebuje, da bo lahko izvedla politike, ki si jih je zadala.

Luka Mesec, koordinator Levice

Včerajšnjega referendumskega soočenja o noveli zakona o RTV so se udeležili Tamara Vonta, Dejan Prešiček in Matej Tašner Vatovec. Kot predstavnica vlade je sodelovala tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Ministrica je predstavila razloge za sprejem novega zakona. Poudarila je, da naš zakon spreminja vodenje in upravljanje ter uvaja svet RTV, v katerem bo 17 članov, ki jih bodo imenovali delavci in neodvisne civilne organizacije. Tako nobenega predstavnika več ne bodo imenovale politične stranke. Dodala je, da je trenutni zakon zastarel in nujno potrebuje modernizacijo: »Po dvajsetih letih je čas, da se zakon spremeni in RTV postane končno neodvisna.«

Tamara vonta je poudarila, da zrela politika mora biti pripravljena, da se samo omeji: »In to ta zakon počne. Prepustimo RTV strokovnjakom in politiko umaknimo, kolikor je le mogoče.«

Zavrnila je očitke, da naj bi bil zakon sprejet brez javne razprave, ki »traja že 15 let. Zakon, ki je bil sprejet 2005, danes po toliko letih onemogoča razvoj našega največejega javnega medija«. Ker se v javnosti pojavlja veliko laži in zavajanj, je se enkrat zanikala zavajanja, da »da zakon v nobenem členu ne omenja višanja ali nižanja RTV prispevka«. Kljub zlorabam naše referendumske kampanje, »bomo mi to pot odigrali pošteno in odkrito. Bodite ZA,« je bila jasna.  

Dejan Prešiček je poudaril, »da je civilna družba v zadnjih dveh leti pokazala, kakšen vitalen del naše družbe je. In zato ni razloga, da ji ne bi zaupali pri imenovanju svetnikov«. Dodal je, da »imamo vrhunske oddaje, ne samo informativnega programa. In zato se mora politika umakniti, da bodo lahko svobodno ustvarjali. Ker je javni RTV servi nujen za demokracijo«. Ljudi je pozval na volitve: »Vem, da smo utrujeni, a v nedeljo moramo oditi na volišča in obkrožiti ZA.«

Dr. Matej Tašner Vatovec je opozoril, da »nobena država v Evropi nima direktorja televizije, ki je bil še pred kratkim glavni v uradu vlade za komuniciranje, nima odgovorne urednice, ki bi prihajala z zasebne televizije ene stranke«. Predstavil je namene koalcije in vlade: »Ta vlada in ta koalicija se je odločila, da je čas prepustiti vodenje in upravljanje v roke tistih, ki tukaj delajo, so tukaj zaposleni in si to zaslužijo. Smo blizu popolnega prevzema javne RTV, zato je nujno, da na referendumu glasujemo ZA.« 

V svetu je zelo malo držav, kjer parlament odloča o tem, kako naj vlada resorno organizira svoje delo. Običajno je to prepuščeno vladi sami po izvolitvi na volitvah. Gre za vprašanje, ki je povsem v domeni izvršilne oblasti. Čudaško je že to, da o organizaciji slovenske vlade odloča parlament, prava norost pa je, da bomo o tem odločali na referendumu. SDS kot predlagateljica referenduma sili ljudi v odločanje o vprašanju, o katerem bi morala odločati vlada.

dr. Pavel Gantar
bivši predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
poslanec
bivši minister za okolje in prostor
minister za informacijsko družbo v vladah dr. Janeza Drnovška

V času koronakrize smo lahko pogosto slišali, da brez znanosti ne gre, da nas je prav znanost pomagala izviti iz najhujšega. Večkrat slišimo tudi, da je znanost gonilo napredka, pa da je neizbežna za razvoj družbe in za soočanje z globalnimi izzivi. A slišati je eno, udejaniti drugo. Temeljni kamen slednjega je omogočanje ustreznih razvojnih politik za ustvarjanje spodbudnega znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega okolja.

V Koordinaciji samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) zato podpiramo namero o reorganizaciji in razdružitvi trenutnega Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v dve ločeni ministrstvi, za vzgojo in izobraževanje do vključno srednjega šolstva ter za visoko šolstvo, znanost, tehnologije in inovacije. Takšno vsebinsko organiziranost ministrstva tudi že dalj časa predlagamo. Menimo namreč, da bo novoustanovljeno ministrstvo, ki se bo posebej posvečalo znanosti in inovacijam ter visokemu šolstvu, in ki bo v polnosti prevzelo odgovornost za razvoj omenjenih področij, omogočilo, da bodo ta še izraziteje prispevala k razvoju naše družbe. Taka ureditev bo spodbudila razvojni preboj Slovenije, ki ga nujno potrebujemo za nadaljnji razvoj naše države ter za soočanje z globalnimi izzivi.

Želimo pa, da bi našo podporo razumeli v luči potreb po nenehnem prilagajanju spreminjajočim se družbenim razmeram ter novim potrebam gospodarstva, okolja, izobraževalnega sistema in seveda tudi raziskovalne sfere. Na vse to moramo odgovoriti z ustrezno odzivnostjo ministrstev, ki bodo le primerno reorganizirana lahko nemoteno delovala in izvajala svoje poslanstvo. Znanost in inovacije, ki nas lahko izvijejo tudi iz katere od prihodnjih kriz in nam pomagajo pri soočanju s perečimi globalnimi izzivi, si to zaslužijo.

Gregor Anderluh
Direktor Kemijskega inštituta
Predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije