ZA učinkovito vlado.

Zakaj je drugačna organizacija vlade nujna za napredek naše družbe?

Naloga vsake vlade je, da z ustreznim vodenjem državnih organov skrbi za varnost svojih državljanov. Zaradi zapletene organizacije državnih organov je vodenje razdeljeno na 14 področij dela oz. resorjev, za katere so odgovorna pristojna ministrstva. Toda kako učinkovita je sedanja razdelitev resorjev in kako uspešna je pri reševanju najbolj perečih izzivov?

V koaliciji menimo, da je zastarela, saj ni kos izzivom, s katerimi se sooča današnja družba. Posamezna ministrstva, pristojna za reševanje aktualnih izzivov, so namreč preobremenjena ali pa si pristojnost za reševanje problemov delijo z drugimi ministrstvi. To onemogoča hitro in učinkovito naslavljanje ključnih izzivov.

Državni zbor je zato 22. junija letos spremenil organizacijo vlade. V zakonu je predvidel ustanovitev treh novih ministrstev za reševanje izzivov energetske samooskrbe, varovanja okolja, stanovanjske politike, dolgotrajne oskrbe in zviševanja števila delovnih mest z dodano vrednostjo ter preoblikovanje dveh vladnih služb za skladnejši regionalni razvoj in digitalizacijo.

Toda po potrditvi zakona v državnem zboru je stranka SDS vložila pobudo za referendum in zaustavila reorganizacijo, ključno za naslavljanje izzivov prihodnosti. Vse dokler novega zakona konec meseca ne podpremo na referendumu.

Naš razvoj mora temeljiti na samooskrbi in vestnem ravnanju z okoljem

Prvo od predvidenih je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Gre za področje, ki ga moramo reševati prednostno, saj je naša prihodnost – ne le dolgoročna, temveč tudi kratkoročna – odvisna od tega, kako hitro in uspešno bomo blažili podnebne spremembe ter kako učinkovito bomo pridobivali in izkoriščali obnovljive vire energije.

Še posebej je ustanovitev tega ministrstva pomembna zaradi energetske krize. Z njo se je namreč izkazalo, da odvisnost od naftnih derivatov ni nevzdržna le z okoljskega, temveč tudi tudi z ekonomskega vidika. Dobava in cena fosilnih goriv sta namreč v preveliki meri odvisni od geopolitičnega dogajanja, trenutno od vojne med Rusijo in Ukrajino.

Z drugačno razdelitvijo nalog bo lahko novo ministrstvo k okoljski problematiki in povečanju energetske samozadostnosti naše države pristopilo celostno. Le na ta način lahko zagotovimo izpolnitev evropskih trajnostnih zavez za leti 2030 in 2050, izboljšamo vse bolj zaskrbljujoče stanje našega okolja in dvignemo kakovost bivanja v Sloveniji.

Socialna varnost mora biti dobrina vseh državljank in državljanov

Ministrstvo za solidarno prihodnost se bo prvenstveno posvetilo mladim, ki se soočajo z vse višjimi cenami nepremičnin. Te so nevzdržne predvsem v urbanih območjih, kjer je po eni strani največ mladih, po drugi pa tudi največ zaposlitev.

Novo ministrstvo bo zato v prvi vrsti gradilo nova neprofitna stanovanja, ki bodo mladim družinam na voljo po nižjih cenah oz. z nižjimi najemninami. Ponudilo pa jim bo tudi najem z odkupom – ko skupni znesek plačanih najemnin doseže vrednost stanovanja, se lastništvo prenese na najemnika.

Druga prednostna naloga Ministrstva za solidarno prihodnost bo ureditev področja dolgotrajne oskrbe starejših. Ti so bili namreč več desetletij hrbtenica slovenske družbe, zato si dostojno starost več kot zaslužijo. Ureditev z institucionalno oskrbo v domovih za starejše občane, kot jo poznamo danes, je žal daleč od optimalne, saj se mnogi starejši v domovih počutijo osamljene.

Novoustanovljeno ministrstvo bo problematiko reševalo s tremi oblikami neinstitucionalne dolgotrajne oskrbe. Prva od njih so dnevno-varstveni centri, kjer se lahko starejši v času, ko bi bili sicer doma sami, družijo s svojimi vrstniki. Takšni centri sicer niso nič novega in jih po Sloveniji že imamo, vendar njihove kapacitete nikakor ne zadoščajo potrebam družbe.

Druga oblika so oskrbovana stanovanja, primerna za starejše, ki zase niso sposobni poskrbeti v celoti, a želijo še vedno ohraniti določeno mero samostojnosti, ki so jo uživali doma. Koncept oskrbovanih stanovanj bo ministrstvo nadgradilo z oblikovanjem stanovanjskih skupnosti, ki podobno kot dnevno-varstveni centri omogočajo socializacijo z vrstniki.

Tretja oblika dolgotrajne oskrbe pa je pomoč na domu. Kot oskrbovana stanovanja je primerna za vse, ki ne morejo skrbeti sami zase ali pa potrebujejo pomoč pri vsakdanjih opravilih, denimo nakupih v trgovini. Od oskrbovanih stanovanj se razlikuje po tem, da lahko starejši ostanejo v svojem domačem okolju. Z naborom različnih oblik dolgotrajne oskrbe bo tako poskrbljeno za vse starejše, ne glede na to, v kakšnem okolju želijo preživljati svoj čas.

Nenazadnje pa bo ministrstvo pozornost namenilo tudi zaposlenim. Prizadevalo si bo, da bi bili zaposleni vključeni v lastništvo podjetij. Delež lastništva, ki bi ga zaposleni prejeli, bi jih namreč motiviral za boljše opravljanje dela, obenem pa bi jim omogočil, da soodločajo o upravljanju podjetja in si po koncu vsakega poslovnega leta – če bi tako želeli – izplačajo svoj delež dobička.

Za gospodarsko rast in trajnostni razvoj potrebujemo izobražene kadre

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije bomo odcepili od sedanjega Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Gre za izredno pomemben resor, saj za uresničevanje vseh zastavljenih ciljev zelenega prehoda, samooskrbe in delovnih mest z višjo dodano vrednostjo potrebujemo visoko izobražene, inovativne kadre.

Novo ministrstvo bo v prvi vrsti vlagalo v znanost, ki je ključna za obstoj in napredek naše družbe. Kot pravi direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh nas lahko znanost in inovacije »izvijejo tudi iz katere od prihodnjih kriz in nam pomagajo pri soočanju s perečimi globalnimi izzivi.«

Znanost in inoviranje pa nista pomembna le za premagovanje globalnih izzivov. Bistvena sta tudi za gospodarski razvoj, ki bo moral v prihodnje temeljiti predvsem na visokotehnoloških in zelenih podjetjih. Ta ne bodo prispevala le k BDP-ju in mednarodni prepoznavnosti Slovenije – ustvarjala bodo tudi nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, za katera nujno potrebujemo kader s kakovostno izobrazbo.

Po ustanovitvi novega se bo obstoječe ministrstvo preimenovalo v Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, pristojno pa bo za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko izobraževanje, področje športa pa bo prenešeno na ministrstvo za gospodarstvo in turizem. Razbremenjeno visokega šolstva in znanosti se bo lahko povsem posvetilo nujni reformi osnovnega šolstva in vrtcem, ki predvsem v urbanih območjih ne nudijo zadostnih kapacitet za oskrbo vseh otrok.

Poleg tega bo po novi razdelitvi resorjev Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pristojno za srednje šolstvo, kjer bo s promocijo in štipendijami spodbujalo vpis v poklicne in strokovne srednješolske programe. V Sloveniji namreč potrebujemo več kovinarjev, električarjev, tesarjev, zidarjev in drugih obrtnikov, saj je povpraševanje po njihovih storitvah mnogo večje od ponudbe.

Za dosledno izvajanje novih politik potrebujemo vse razpoložljive vire

Z zakonom o vladi bomo preoblikovali tudi dve vladni službi, ki ju že sedaj vodita ministrica in minister brez resorja, v ministrstvi. To pomeni le, da bosta organizirani drugače, dobili pa bosta tudi več pristojnosti za učinkovitejše izvajanje svojih ciljev in naloge.

Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko bomo preoblikovali v ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. To bo v prvi vrsti odgovorno za pridobivanje evropskih sredstev, ki bodo omogočala izvajanje vseh omenjenih politik prihodnosti, skrbelo pa bo tudi za trajnostni razvoj, še posebej na kritičnih in degradiranih območjih ter na območjih z visoko brezposelnostjo.

Službo vlade za digitalno preobrazbo pa bomo preoblikovali v ministrstvo za digitalizacijo. To bo zadolženo za tehnološko opremljenost in digitalizacijo celotne javne uprave. Z digitalizacijo javne uprave si lahko poleg bolj učinkovitega delovanja vseh 19 ministrstev obetamo tudi večji nabor elektronskih storitev in prijaznejšo uporabniško izkušnjo v državnem portalu eUprava.

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ter Ministrstvo za digitalizacijo bosta odigrali ključno vlogo »podpornih« ministrstev, ki bosta omogočali nemoteno, hitro in učinkovito delovanje ostalih ministrstev. Na ta način bomo lahko zagotovili vso potrebno podporo za dosledno izvajanje vseh novih politik, ki bodo naslavljale najbolj pereče družbene izzive.

Nova organizacija vlade ne bo izčrpala državnega proračuna

SDS svojo pobudo za referendum utemeljuje z argumentom, da bo reorganizacija vlade močno posegla v državni proračun. Da si ustanavljanja treh novih ministrstev enostavno ne moremo privoščiti. Da je ustanavljanje novih ministrstev zgolj pretveza, pod katero želi koalicija svoje kadre namestiti v še več državnih organov. 

Toda dejstva so drugačna: 

  • Večino kadrov, ki bodo delali na novih ministrstvih, namreč že imamo. Skoraj vsi oddelki, ki bodo v pristojnosti novih ministrstev, že delujejo na obstoječih ministrstvih. Vse kar bomo z novim zakonom storili, je to, da bomo oddelke in kadre smiselno združili v novi sestavi, ki bo omogočala boljšo koordinacijo dela.
  • Reorganizacija vlade torej ni poskus nameščanja lastnih kadrov v državne organe ali izčrpavanje državnega proračuna, temveč izpolnjevanje naših predvolilnih obljub. Le z ustanovitvijo novih ministrstev lahko namreč težave, s katerimi se sooča naša družba, rešujemo pravočasno – v obdobju dveh mandatov.