Ustava RS določa, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Pobudniki referendumov morajo za zavrnitev zakonov torej izpolniti dva pogoja: proti zakonu mora glasovati večina udeležencev referenduma, pri čemer pa ta večina ne sme biti manjša od petine vseh volilnih upravičencev, ki imajo pravico glasovati na referendumu. Ta ustavna sprememba je bila sprejeta ravno zato, ker so prejšnji referendumi, ko kvoruma še ni bilo, omogočali pobudnikom različnih referendumov uspeh pri zavrnitvi nekega zakon, četudi je bila volilna udeležba na referendumu zelo nizka – včasih ne dosti večja od desetine volilnih upravičencev.

 Zahtevani kvorum pomeni precejšen napor za pobudnike aktualnih referendumov, saj morajo zbrati najmanj okoli 340 tisoč glasov proti tem zakonom. Toda doseči oziroma preseči ta kvorum nikakor ni nemogoča naloga za volilno telo desnih strank na čelu z SDS. V prvem krogu volitev za predsednika republike se je denimo podpora kandidatu SDS Anžetu Logarju že približala številki, ki je potrebna za kvorum na referendumu. Ne moremo se torej zanašati na to, da desnim strankam, ki so pobudnice referendumov, ne bo uspelo doseči kvorumu, saj tega v tem trenutku nihče ne more vedeti oziroma napovedati.

 Če torej pobudniki referendumov dosežejo kvorum, se pravi, da jih za zavrnitev vladnih zakonov podpira najmanj petina vseh volilnih upravičencev, moramo tisti, ki se zavzemamo za podporo tem zakonom, zbrati še več glasov od njih. To je vsa matematika. Ta pomeni, da čisto vsak glas šteje. In da moramo vsi, ki nam ni vseeno, kako strankarski vojščaki SDS uničujejo RTV Slovenijo in kako opozicija vlado sistematično, z vsemi možnimi proceduralnimi in drugimi pravnimi zvijačami ovira pri njenem delu, v nedeljo, 27. novembra oditi na volišča.