Zakaj je pomembno, da javna RTV (p)ostane nepolitična?
Javni mediji so po definiciji Unesca mediji, ki jih “ustvarjajo, financirajo in nadzirajo predstavniki javnosti, za predstavnike javnosti. Niso v lasti podjetij ali države in morajo biti svobodni političnih in komercialnih vplivov.” Koliko to drži za RTV Slovenija in kaj bi moralo biti bolje?
Radiotelevizija Slovenija je edina javna in neprofitna medijska hiša v Sloveniji. Ustanovljena je bila po vzoru najstarejše javne radiotelevizije na svetu, britanskega BBC-ja (ustanovljen je bil leta 1922), z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov Slovenije doma in po svetu, slovenskih narodnih manjšin v tujini in tujih narodnih manjšin pri nas.
Ustanoviteljica RTV Slovenija je Republika Slovenija, ki mora v skladu z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija tej zagotavljati institucionalno avtonomijo, uredniško neodvisnost in primerno financiranje za izvajanje javne službe.
Prvo eksperimentalno oddajo je Radio Ljubljana, predhodnik Radia Slovenija, predvajal 1. septembra 1928. Redni program so začeli ustvarjati dva meseca kasneje. Avgusta 1956 so z začasnim oddajnikom z Gospodarskega razstavišča
12 dni oddajali prvi javni televizijski program. Čez dobri dve leti, v začetku oktobra 1958, pa so se začele oddaje rednega poskusnega programa TV Ljubljana. Prvi TV Dnevnik v slovenščini je bil na sporedu leta 1968, leta 1990 pa se je RTV Ljubljana preimenovala v RTV Slovenija.
RTV Slovenija je mnogo več kot vreme in poročila
Danes družino Radia Slovenija sestavlja osem radijskih programov – trije so nacionalni, eden je namenjen tuji javnosti, dva sta regionalna, dva manjšinska. Nacionalni programi, Prvi, Val 202 in program Ars, ter Radio Si, namenjen tuji javnosti, oddajajo 24 ur na dan, vse dni v letu.
RTV Slovenija ima tudi pet televizijskih programov. Trije so nacionalni, v okviru regionalnih centrov v Kopru in Mariboru pa delujeta še dva, ki vključujeta regionalne in manjšinam namenjene vsebine.
RTV Slovenija ima tudi svoj multimedijski center, pa tudi Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija, eden najstarejših evropskih radijskih komornih zborov, ter otroški in mladinski pevski zbor. V raznoliko RTV družino sodi tudi Založba kakovostnih programov (ZKP), ki pod svoje okrilje pogosto vzame tudi ustvarjalce, ki jim druge založbe ne želijo dati priložnosti.
Hkrati RTV Slovenija skrbi za naše spomine. Z zakonom je namreč zavezana, da vse ustvarjene programske vsebine ustrezno arhivira, da so vedno dostopne javnosti.
Vse to ustvarja več kot 2000 sodelavk in sodelavcev, za kakovost in uresničevanje programa pa skrbijo poslovno in programsko vodstvo, svet delavcev ter nadzorni in programski svet.
Namesto programskega in nadzornega sveta en organ nadzora – Svet, v katerem ne bo politike
Izbira programskih svetnikov in članov nadzornega sveta je od sprejema zakona leta 2005 praktično v celoti prepuščena strankarski politiki, zato sestava obeh nadzornih organov RTV Slovenija – programskega in nadzornega sveta – običajno odraža razmerje politične moči v Državnem zboru. Nad delom programskega in nadzornega sveta ni nikakršnega zunanjega nadzora, za svetnike in nadzornike pa ni predvidena niti možnost odpoklica pred potekom njihovega mandata
Novi zakon namesto zdajšnjega programskega in nadzornega sveta uvaja en nadzorni organ, to je Svet RTV Slovenija, ki ga bo sestavljalo 17 članov. Pri njihovem imenovanju bodo imeli ključno vlogo javnost oziroma civilna družba ter zaposleni na RTV Slovenija in ne več politika. Ta ne bo imenovala niti enega člana več.
Kar 11 jih bo tako predstavnikov javnosti. Po enega člana bosta imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, enega predsednik Republike Slovenije na podlagi javnega poziva registriranim verskim skupnostim, enega Slovenska akademija znanosti in umetnosti, dva Nacionalni svet za kulturo, enega Olimpijski komite Slovenije, enega Informacijski pooblaščenec, enega Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, enega Varuh človekovih pravic Republike Slovenije in enega krovna organizacija invalidskih organizacij po zakonu, ki ureja to področje. Šest članov bo izbranih izmed zaposlenih na RTV, pet jih bodo izvolili na neposrednih volitvah, enega pa bo imenoval Svet delavcev RTV Slovenija.
Od leta 2005, ko je politika takratni svet RTV Slovenija, sestavljen predvsem iz predstavnikov različnih organizacij, zamenjala s programskim svetom, tega trenutno sestavlja 29 članov. Po enega člana imenujejo madžarska in italijanska narodna skupnost ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti, dva predsednik republike na predlog registriranih verskih skupnosti, trije člani so predstavniki zaposlenih na RTV, pet jih imenuje državni zbor na predlog političnih strank, preostalih 16 članov pa imenuje državni zbor. Uradno sicer na predlog gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija, a se je v 15 letih jasno izkazalo, da so bili ti “gledalci in poslušalci” skoraj brez izjeme izbranci vsakokratne koalicije. Izbor namreč poteka tako, da je najprej objavljen javni poziv za predlaganje kandidatov, ki vsebuje kriterije, ki jih morajo kandidati izpolnjevati. Med njimi pa nato izbira člani, ki jih imenuje politika pa sprejemajo ključne kadrovske in programske odločitve pri delovanju RTV Slovenija.
To je posebej problematično, ker je programski svet zadolžen za pripravo in nadzor nad izpolnjevanjem programsko produkcijskega načrta. Ima pa tudi moč, da imenuje oziroma razreši generalno direktorico/generalnega direktorja RTV oziroma da soglasje k imenovanju ali razrešitvi direktorice/direktorja radia in televizije.
Prav tako novela jasno opredeljuje tudi odpoklic članov Sveta RTV, česar sedaj veljavni zakon ne predvideva.
Programski svet, ki ga torej v veliki večini neposredno imenuje politika, sooblikuje programske vsebine in ima vpliv na imenovanje ključnih ljudi na RTV. Zato se v Gibanju Svoboda strinjamo s predlogi javnosti, da nadzor nad javno RTV prevzamejo predstavniki stroke in civilne družbe, državni zbor in vlada pa na to nimata več vpliva. In zato je koalicija v parlamentu predloge stroke in civilnih iniciativ tudi potrdila.
Nov nadzorni organ, 17 članski Svet, bo oblikoval posebne programske odbore kot svetovalna telesa Svetu. V njih bodo imeli neposredno besedo gledalci in poslušalci za posamezne vsebinske programske sklope. Torej, ne drži, da iz organov nadziranja in odločanja izločamo gledalce in poslušalce. Za razliko od t.i. Grimsovega zakona, kjer je izbor “gledalcev in poslušalcev” izpeljala strankarsko obarvana večina v Državnem zboru, jih naša novela vključuje neposredno, kot pomoč Svetu pri nadzoru in izvajanju programskih vsebin RTV Slovenija, ne da bi listo članov takega odbora sestavljale politične stranke.
Poseben finančni odbor bo posvetovalni organ Sveta
Predviden je poseben finančni odbor, ki bo svetovalno telo Sveta RTV Slovenija. Saj bo Svet RTV Slovenija po novem nadzoroval tako finančno poslovanje kot izvajanje programskih vsebin. Finančni odbor bo imenoval in razreševal Svet RTV Slovenija. Od petih članov bodo po enega predlagali ministrstvo, pristojno za finance, ministrstvo, pristojno za medije, Svet delavcev RTV Slovenija, Združenje nadzornikov Slovenije ter Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
Po zdajšnjem zakonu nadzor nad finančnim poslovanjem izvaja nadzorni svet. Prav tako potrjuje statut in finančni načrt. Nadzorni svet šteje 11 članov. Od tega jih državni zbor imenuje pet in so skoraj brez izjeme neposredni predstavniki političnih strank, še dodatne štiri imenuje vlada. Le dva člana sta zaposlena na RTV in ju izvolijo zaposleni sami. Več kot 80 % članov nadzornega sveta torej imenuje politika. Njegove naloge finančnega nadzora pa se zaradi večjih pristojnosti Programskega sveta RTV Slovenija, v praksi izgubijo in ostajajo brez kakršnega koli učinka.
Naša novela zakona o RTV uvaja enoten in moderniziran organ nadzora, da ne bo več prihajalo do neusklajenih, celo dvojnih odločitev dveh različnih organov nadzora – programskega in nadzornega sveta –, ki so javni zavod RTV Slovenija v preteklosti že prisilile v režime začasnega financiranja in vodile tudi do kriz vodenja javnega zavoda.
Novi zakon pa zagotavlja tudi jasno in nesporno revizijsko pristojnost Računskega sodišča, varuha javnih financ z visoko stopnjo integritete.
Generalnega direktorja bo nadomestila uprava
Spreminja se tudi vodenje RTV Slovenija, saj bo dosedanjo funkcijo generalnega direktorja nadomestila štiričlanska uprava, kar je glede na tehnološke spremembe in obstoječo medijsko-komunikacijsko okolje primernejši model upravljanja. Upravo bo vodil/a predsednik/ica, ki ga/jo bo imenoval Svet RTV Slovenija na podlagi javnega razpisa. Dva člana uprave bo Svet imenoval na predlog predsednice oziroma predsednika uprave.
Četrti član uprave bo delavski direktor, ki ga bodo izbrali zaposleni RTV Slovenija na neposrednih volitvah. Tako bo s proporcinalno večjim številom zaposlenih v svetu in s članom delavcev v upravi naša novela zakona o RTV Slovenija sledila tudi Zakonu o soupravljanju delavcev v podjetjih.
Prav tako pa se dosedanjima direktorjema radia in televizije se pridružuje direktor digitalnih vsebin, kar bo omogočilo enakopravnejši in času primernejši položaj novih medijskih dejavnosti.
Nič več »naši« ali »njihovi«, ampak javnost in stroka
Predlog novele zakona med poglavitnimi rešitvami določa tudi nov postopek imenovanja odgovornih urednikov – pred imenovanjem bo obvezno predhodno posvetovanje z novinarji in drugimi programskimi delavci. Glede na obstoječo ureditev daje predlog novele zakona večjo težo pozitivnemu mnenju uredništev k imenovanjem urednikov in vzpostavlja omejitve glede razrešitve urednikov, do katerih ne more priti po samovolji uprave, temveč samo v primeru, če ti izgubijo zaupanje uredništva, s čimer mora soglašati Svet RTV.
Zakon uvaja še eno pomembno varovalko novinarske avtonomije. Svet RTV ne bo smel več posegati v posamezne dele programa pred objavo in sprejemati odločitev ali stališč, ki so povezani z objavo delov programa.
Naš namen ni, da »namesto njihovih nastavimo naše«. Ampak, da »naše in njihove« umaknemo iz odločanja ter damo prostor novinarski stroki, ki mora ohraniti od katerekoli politike neodvisno pozicijo, saj bo javna Radiotelevizija Slovenija le kot neodvisna in avtonomna lahko uresničevala svoj osnovni namen četrte veje oblasti. In služila interesom javnosti, in ne interesom katerekoli politične stranke.
